Glasbena šola za otroke

glasbena šola za otroke

ZAKAJ OTROKA DATI V GLASBENO ŠOLO?

Glasbena šola je je najboljša naložba, ki jo starš lahko podari svojemu otroku. Znanstvene raziskave so pokazale številne pozitivne učinke glasbenega izobraževanja za otrokov umski, psihični in telesni razvoj in zdravje.

Dokazano je, denimo, da učenje in redna vaja petja in klavirja pri otrocih lahko zviša intiligenčni kvocient za cele tri stopinje in pripomore večplastnem razvoju možganov. Otroci, ki se učijo glasbe, se hitreje motorično razvijajo, glasba pri njih izboljšuje socializacijo in odnose z okolico, ter prav tako čustveni in kognitivni razvoj, čustveno in verbalno inteligenco, samozavest, pomirjenost, vztrajnost, prepoznavo naravnih, logičnih in kognitivnih vzorcev, in dr.

Nenazadnje, dandanes je glasba povsod. V družbi sovrstnikov so otroci vešči glasbe zelo priljubljeni. Le redko imajo težave z integracijo in dobrimi odnosi z okolico, tako v šolskem in družbenem okolju kot tudi kasneje, na delovnem mestu. V odrasli dobi se precej boljše nesejo z morebitnimi težavami, anksioznimi motnjami in depresijo.


Pozitivni učinki učenja klavirja za otroke

Raziskava iz 1998 je pokazala, da učenje klavirja drastično izboljšuje veščine ustvarjalnega abstraktnega mišljenja pri otrocih, veliko bolj kot recimo računalništvo. Dokazano je tudi, da otroci, ki hodijo na ure klavirja, kažejo za 34% boljši uspeh pri matematičnih in znanstvenih vsebinah v šoli, precej boljše rezultate v učenju tujih jezikov ter po treh letih učenja inštrumenta večjo stopnjo samozavesti in socialnih veščin.

Pri malih pianistih je bolj razvita veščina hitrega in fokusiranega branja ter vstrajnosti v šolskih vsebinah, saj so pri klavirju te veščine naravno priučene od najmlajših dneh. V motoričnih, sploh pa finomotoričnih veščinah, so neprimerno boljši od svojih sovrstnikov in umsko hitreje napredujejo, sajskozi glasbeno ustvarjanje sinhrono razvijajo in povezujejo motorične in umske aktivnosti in centre v možganih.

Zaradi tega se učenje klavirja šteje tudi kot odlična oblika terapije pri disleksičnih otocih. Prav tako so raziskave pokazale, da pri kinestetičnih otrocih in otrocih z ADHD-jem učenje klavirja pomaga pri zbranosti in naravnem umirjanju njihovega nagnenja k pretirani in nenehni aktivnosti. Avtisti zaradi ponavljajočih vzorcev zelo radi imajo igro na klavirju in pogosto dosežejo zelo dobre in celo izjemne rezultate. Fokusiranost na glasbo jim v veliki meri izboljšuje umske in kognitivne veščine, kar vpliva tudi na integracijo in komunikacijo z zunanjim svetom.

Vpišite svojega otroka na učenje klavirja v naši šoli. Čeprav so nam kakovost pouka in rezultati izjemno pomembni, predvsem skrbimo za to, da otrok vzljubi glasbo in da ga ta obogati za celo življenje ter mu pomaga na vseh drugih področjih šolanja in ustvarjanja.


Pozitivni učinki učenja petja za otroke

Otroci od zgodnjega otroštva v vrtcu začnejo peti. Vseskozi nižje razrede osnovne šole se osnovnih veščin in pojmov učijo s petjem pesmic in jih ta pevska izkušnja zaznamuje za celo življenje. Učitelj ali starš prehitro zna povedati otroku, da ne zna peti, kar lahko pusti resne posledice na otrokov razvoj, saj mu je petje skorajda prva oblika socializacije, javnega nastopanja in prostega izražanja sebe v družbi. Zato nikar ne storite tega svojemu otroku, tudi če “fuša”, to je le zato ker motorično ne zna uporabljati vokalnega aparata, kar se lahko nauči.

Telesni učinki

Petje je aerobna vaja celega telesa nižjega do srednjega intenziteta. Izboljšuje telesno držo, uravnava krvni tlak, aktivira mišice celega telesa in uči telo finomotorični kontroli mišic in vezi, ki jih se v vsakdanjem življenju ne zavedamo, v petju pa jih intenzivno uporabljamo. S tem veliko bolj natančno spoznavamo in tudi vzljubimo svoje telo ter vplivamo na njegovo dobro počutje.

Petje je zelo zahtevna možganska funkcija, ki vključuje verbalni, memorijski, finomotorični, čustveni, vizualni in auditivni kanal prejemanja in izražanja čustva in sporočil v zunanji svet. Pri petju možgani opravljajo zahtevne motorične in umske veščin hkrati in se s tem hitreje razvijajo tudi na številnih drugih področjih učenja in vsakdanjega delovanja.

Psihični učinki

Otrok in mladostnik, ki poje, ima boljšo samopodobo in v večini življenjskih situacijah nastopa bolj samozavestno od sovrstnikov. Precej bolj sproščeno govori v javnosti, odgovarja na spraševanjih v šoli, komunicira z vrstniki in starejšimi in odprto in jasno izraža samega sebe, svoje misli, razmišljanja, želje, potrebe in čustva z veliko fleksibilnostjo razumevanja za druge.

Petje spodbuja endokrini sistem in izločanje hormona oksitocina, ki je odgovoren za srečo in dobro počutje ter uravnavanje kortizola, odgovornega za stres. Prav tako skozi petje izražamo čustva in veliko lažje shajamo s slabimi stvarmi, ki nam pridejo naproti. Petje dobesedno ima zdravilen učinek na duha in telo, še posebej v najstniškem obdobju. Pomaga na, da vse izzive premagamo precej hitreje kot bi drugače.

Otroci z vedenjskimi in učnimi težavami pogosto najdejo rešitev v petju. Petje večplastno pozitivno vpliva na psiho in telo in pomaga, da se mladostnik razbremeni trenutnega nezadovoljstva, jeze, upora in drugih dejavnikov, ki ga preprečujejo, da normalno funkcionira v družbi in dosega učne rezultate po svojih zmožnostih. V naši šoli smo v takšnih primerih imeli kar nekaj uspešnih primerov.

V otroški in mladostniški dobi je glasba zelo pomembna, tisti ki pojejo so zelo priljubljeni med vrstniki, mladi pevci pa samozavestno nastopajo v družbi tudi, ko gre za druge šolske in izvenšolske dejavnosti, ne le za petje, saj se ne bojijo slišati in pokazati svoj glas in s tem tudi artikulirati svoje misli verbalno in na glas.

Kognitivni učinki

Petje izboljšuje veščino branja, razumevanja, pomnjenja, vzorčne analize, razvija finomotorične veščine in veščine opazovanja in povezovanja. Pevci se hitro učijo tujih jezikov, sproščeno se izražajo v svojem in tujem jeziku, so odlični poslušalci in prepoznavajo vsako spremembo v dikciji, tako svoji kot tuji. Skozi kontroliranje vokalne motorike se tudi naučijo kontroliranja jeze in drugih neprijatnih čustev. Branje besedil in glasbe hkrati jim odpira neurološke povezave v možganih za lažje dekodiranje najrazličnejših simbolov iz okolice. To jim omogoča, da se boljše znajdejo v prostoru, novi situaciji in jim celo izboljšuje matematične in druge kognitivne veščine.

Petje je ena izmed najbolj sofisticiranih veščin pri otrocih, ki povezuje fizične, finomotorične, glasbene, mentalne, socialne in druge veščine pri pevcih. Zato je petje za razvoj otroka in mladostnika morda ena izmed najbolj hvaležnih dejavnosti, ne glede na njegove prirojene predispozicije in nadarjenost.

Petje je lahko zabava, poklic ali terapija – v vseh treh primerih vam ne bo žal, da ste svojega otroka vpisali v našo šolo petja.